Izpostavljenost delavcev previsokemu hrupu je povezana ne le s poklicnimi boleznimi, temveč tudi s posledicami v obliki odškodnin za okvare sluha in povečanega tveganja za varnost in zdravje pri delu.
Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 56/99, 64/01) presoditi razmere glede hrupa kateremu so delavci izpostavljeni, presojo utemeljiti in zagotoviti meritve ravni hrupa.
Na podlagi meritev hrupa na delovnem mestu in na podlagi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur. list RS, št. 17/06) ocenimo obremenjenost delavca s hrupom, v skladu s predpisanimi mejnimi in opozorilnimi vrednostmi izpostavljenosti v osemurnem delavniku ter koničnimi ravnmi zvočnih tlakov. Vse ugotovitve zapišemo v zapisnik, na podlagi katerega izdamo poročilo o preiskavah delovnega okolja.
Meritve se opravi prvič ob začetku dela, nato se opravljajo periodično v zakonsko določenih rokih. Periodične meritve so namenjene permanentnemu preverjanju stanja in so potrebne zaradi ugotavljanja sprememb, ki so se s časom zaradi neopaženih vzrokov lahko dogodile v proizvodnem ali delovnem postopku. Gre za spremembe, ki lahko odločilno vplivajo na delovno okolje in zajemajo npr. izrabljenost ležajev in transporterjev, skrhanost in neustreznost rezil, nepravilne posege na strojih, spremembe delovnih mest...
Roke za preiskave delovnega okolja določa Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88). V skladu s tem pravilnikom rok ne sme biti daljši od treh (3) let.
Izvajanje meritev in ocenjevanje sme delodajalec zaupati le pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.
